Kaj vas žene, da delate to, kar delate? Zakaj širite to sporočilo?
Dano mi je bilo darilo in jaz uživam v njem. Ta dar imam že od mladih nog. Že takrat sem, preden je prišel moj oče, da bi govoril, tudi sam govoril ljudem. Včasih me je oče prosil, naj pridem na oder in govorim. Ko me je potem opazoval, je bil zelo zadovoljen. Ta dar imam že zelo dolgo.

Na podlagi česa veste, da ste usposobljeni, da ljudem prenašate to sporočilo, da govorite o tem?
Na podlagi česa sem usposobljen? Na podlagi srca. Na podlagi ljudi, ki poslušajo. Oni so tisti, ki presodijo. Če sem sposoben to prenesti ljudem, potem sem tudi usposobljen za to.

Kakšno rešitev ali pomoč ali upanje prinašate ljudem?
Ni nam treba imeti hudih težav, da bi lahko občutili upanje. Tudi na popolnoma lep, sončen in jasen dan, ko je vse čisto v redu, ti upanje še vedno pride prav. To, da smo v sebi lahko zadovoljni, je najbolj upanja polno sporočilo, kar jih obstaja. Da lahko najdemo tisto, kar srce že tako dolgo išče, je sporočilo, polno upanja. To je sporočilo, ki ga prinašam. In to ljudem prinese upanje. Te stvari so pomembne za vse nas: upanje, možnost , da najdemo zadovoljstvo v svojem življenju, možnost notranje izpolnitve.

Kakšna je vaša vloga v tem procesu?
Tu sem, da pomagam ljudem, kolikor je le mogoče. Moje sporočilo je na voljo ljudem, da ga poslušajo ali berejo, predstavim jim tehnike, potem pa sem jim na voljo s spodbudo in napotki.

V človekovi naravi je, da sporočilo poistoveti s tistim, ki ga prinaša. Kakšna je pri Znanju razlika med sporočilom in njegovim glasnikom?
Velikokrat povem tole primerjavo. Nekdo s prstom pokaže na mesec in reče: “Poglej, kako lep je mesec!”, ljudje pa se zagledajo v prst in pozabijo na mesec. Slêdi prstu. Poglej tja, kamor kaže prst, poglej proti mesecu in občuduj njegovo lepoto. Kadar glasnik dviguje sebe nad sporočilo, ni več glasnik. Glasnik ali glasnica je čudovita stvar, toda sporočilo je precej pomembnejše od njega ali nje. Sporočilo je tisto, ki glasnika naredi glasnika, in ne glasnik tisti, ki ustvari sporočilo.

Filozofi, od Sokrata do Schopenhauerja, govorijo: “Poglej vase.” Ste filozof?
Precej bolj praktičen sem. Ne govorim samo: “Mislim, da je tisto, kar iščemo, v naši notranjosti. Mislim, da bomo to našli v sebi.” Jaz pravim, da te lahko povežem s preprosto lepoto in resničnostjo, ki obstajata v tebi. Imam vse, kar je za to potrebno.

Veliko je takih, ki ljudem ponujajo upanje in spodbudo. Kaj je pri tem, kar ponujate vi, drugačnega?
Ne gre le za sporočilo, ampak za dejansko doživetje, izkušnjo. S pomočjo Znanja človek lahko pride v stik s tem prostorom v sebi. Ne ostane le pri besedah: “Vse je čudovito.” Pokažem način, da lahko ceniš prav vsak dih. Ne govorim le o žeji, govorim o tem, kako jo lahko potešiš, ko jo enkrat odkriješ. Poleg tega ti dam tudi vodo, če si dovolj žejen. Ljudem dajem Znanje. To je tisto, po čemer se moje sporočilo tako zelo razlikuje od drugih. Ne gre le za besede, gre za nekaj več. Gre za nekaj, kar lahko doživljaš, za notranji občutek. In tudi to ponujam.

Ali lahko to doživetje opišete, tako da ga bo lahko razumel tudi nekdo, ki ga še ni občutil?
To je podobno kot pri potešitvi žeje. Vse, kar lahko rečeš, je: “Mmm. Čudovito, enkratno.” To je nekaj, kar moraš občutiti sam. Gre za občutek. Lahko bi recimo rekel, da je to izpolnitev sanj tisočih noči. Vendar to ne pomeni prav nič, kajti dokler tega ne občutiš sam, ne boš vedel, o čem govorim.

Znanje ti omogoči, da greš vase in začutiš svoje zavetje, svojo notranjo lepoto, da prisluhneš tišini vsakega diha, da si na tem najbolj tihem kraju, da občutiš, kako življenje utripa v tebi, ko se tišina in zvok združita v eno, od koder izvira radost. In potem se prikrade nasmeh, kajti nekaj je našlo izpolnitev, žeja je bila potešena.

Zveni podobno temu, kar naj bi ljudem ponujala meditacija. Je Znanje torej nekaj takega kot meditacija?
Lahko bi rekel, da je to meditacija vseh meditacij, vendar ni tako. Ni meditacija, ker precej presega vse to. Ne gre za to, da bi poskušal nekaj nadzirati, da bi poskušal nekaj obvladati. Gre za to, da nekaj ceniš, in v tem je velika razlika. Podobno je torej meditaciji, in vendar popolnoma drugačno.

Zakaj lahko nekoga sploh zanima Znanje?
V vsakem človeku obstaja žeja. Drugo vprašanje je, ali se je zavedamo ali ne. Vendar žeja obstaja. In ta žeja je tista, ki povzroči, da ljudje iščejo Znanje.

Ali lahko opišete, kaj mislite s to besedo “žeja”? To je eden tistih izmikajočih se pojmov, ki jih je včasih težko razumeti.
Če jo začneš preučevati, se ti izmika. Vendar je žeja ena temeljnih stvari. Vsakdo je že občutil žejo po vodi. Kadar te žeja po vodi, te ne zanimajo raziskave. Želiš jo najti in se je napiti. Lepota žeje, o kateri govorim, je v tem, da je voda, ki jo iščejo ljudje, v njih samih.

Kakšni ljudje so najbolj odprti za vaše sporočilo?
Tisti, ki so resnično svobodni. Svobodni v svojem razmišljanju. Ljudje, ki so ujeti v svoje predstave in zamisli o tem, kakšne bi stvari morale biti in kako vse skupaj deluje, precej težje razumejo to, o čemer govorim.Ljudje, ki se bojijo prisluhniti drugim, ne bodo razumeli mojega sporočila. Tisti pa, ki se čutijo svobodne in nimajo težav sami s seboj, so sposobni priti in mi prisluhniti.

Kako se lahko najbolje pripravim na sprejem Znanja ?
Postani preprost. Postani, kdor si. Ne pridi iz radovednosti. Reci le: “Tu je nekaj, kar je povezano z mano. To je že v meni.” Začni sprejemati življenje kot darilo. Začni sprejemati, da vsak dih nosi v sebi neskončno veselje. Občuti ga. Ko ga enkrat začutiš, si naredil velik korak v svojih pripravah na sprejem Znanja.

Ali Znanje od človeka zahteva trud?
Zahteva ga. Da si sposoben reči: “Sprejemam odgovornost za ta dih. Sprejemam odgovornost, da bom užival prav v vsakem dihu,” zahteva trud. To je trud, ki je včasih večji izziv, kot je vzpon na Everest ali iskanje najnižje točke na morskem dnu ali najbolj oddaljene točke v vesolju. To je izziv. Čudovit izziv.

Ljudje se sicer razlikujejo med seboj, pa vendar, kako dolgo navadno traja proces priprave na sprejem Znanja?
Vsakdo potuje po svoji poti. Tako kot pri sadežih; vsak dozori ob svojem trenutku. Tako kot seme tudi ti vzkliješ takrat, ko pride pravi trenutek. To je tvoje potovanje. Nekateri že takoj na začetku ugotovijo: “To je tisto, kar iščem.” Vem za nekoga, ki me je prišel poslušat pred mnogimi leti. Nanj nisem naredil posebnega vtisa in odšel je svojo pot. Pred kratkim pa je bil eden od mojih posnetkov prikazan na kabelski televiziji, kjer me je videl in rekel: “Tega človeka pa poznam.” Ko me je poslušal tokrat, ga je pritegnilo in želel je nadaljevati.

Vsakdo je na svoji poti. Na nikogar ne pritiskam. Raje vidim, da vsakdo sledi svojemu ritmu in uživa v tem procesu odkrivanja.

Kaj priporočate tistim, ki niso povsem prepričani? Kaj bi jim svetovali?
Poslušaj še naprej. To je najboljši način, da ugotoviš, kako je s tvojo žejo, kje se nahajaš in česa si želiš v svojem življenju.

Kadar nekdo reče: “Pripravljen sem, da sprejmem Znanje ,” kako veste, ali je res pripravljen?
Ni mogoče vedeti, ali je nekdo resnično pripravljen. Moram mu zaupati. Veliko jih pride in reče: “Daj mi to takoj,” jaz pa odvrnem: “Ne. Pojdi in premisli o tem. Ne prenagli se. Začuti žejo in potem nekaj časa živi z njo. Prepričaj se, kako je to. Ko boš začutil v srcu – ne iz radovednosti, ampak v svojem srcu – da gre za resnično žejo, takrat prôsi za to darilo.” Na tej točki lahko človeku samo zaupam. On mora zaupati meni, jaz pa njemu. Sam lahko le upam, da bo v polnosti izkoristil to darilo in ga prakticiral, da bo znal ceniti svoje življenje in vsak dih. Upam, da bo dovolil, da se ta možnost, ki jo prinaša življenje, zanj v njegovem življenju uresniči v celoti. Gre za to, da uživaš. Po eni strani upam, da bo res užival, in po drugi zaupam, da bo. Vse temelji na zaupanju.

Ali obstaja kakšen način, da lahko človek sam oceni, kako žejen pravzaprav je?
Le iskren bodi, pa bo odgovor prišel sam od sebe. Življenje zahteva iskrenost. Znanje zahteva iskrenost. Radost zahteva iskrenost.

Ali si je za sprejem Znanja treba vzeti nekaj časa in se mu v miru posvetiti?
Takrat, ko so ti predstavljene tehnike, moraš biti razbremenjen drugih skrbi in si vzeti čas, da se jih v miru naučiš. Pozneje moraš vsak dan imeti eno uro časa, da jih lahko v miru izvajaš.

Kako pravzaprav poteka predstavitev tehnik Znanja ?
Iskreno upam, da za ljudi lepo in prijetno. Tehnike so zelo preproste. Prav nobenih posebnih sposobnosti ni treba imeti, da bi jih zmogel izvajati. To so res zelo zelo preproste tehnike. In bolj ko jih ljudje uporabljajo, bolj lahko uživajo v njih.

Kaj se dogaja po tistem, ko človek sprejme tehnike?
Lahko jih izvaja, uživa, raste v svojem življenju, ostane v stiku in v polnosti izkoristi, kar mu je na voljo.

Če teh tehnik ne izvajaš vsak dan, ali se potem ta občutek porazgubi? Je to nekaj, čemur se je treba redno posvečati?
Če kakšen dan ne piješ vode, ostaneš žejen. Več ko vadiš, bolj si lahko v stiku s samim seboj. Gre za to, da uživaš, ko si v stiku s tem prostorom v sebi. Nosiš ga s seboj, kamorkoli greš. Ko izvajaš te tehnike, so to prijetni trenutki, ko se obrneš vase in čutiš notranjo spokojnost in lepoto.

To Znanje imate že zelo dolgo. Kako je, ko v Znanju uživaš v polni meri?
Na to vprašanje pravzaprav ne morem odgovoriti, ker še nisem izkoristil vsega, kar ponuja. Vsak dan mojega življenja se odprejo nova vrata, pojavi se nova možnost. Res je neskončno. Nisem še prišel do vrha in hvala nebesom, da je tako.